moje sonce

Dobro jutro, sonce! … lepo si pobožalo od mraza poroženele jelenkotove tačke, nežno si pokukalo v jelenkotove očke…. pozdravlja te in se ti smeje… Dobro jutro! ….Samo sledovi kopitkov mu pravijo, da je tu….. a jelenko je daleč, daleč…sanja…

Kot v jebenem chick muviju

In zakaj moram vedno jaz dobit vlogo tiste bejbe, ki ji preteklost diha za ovratnik s tako močjo, da jo odnese v prvi kandelaber na poti?  Film se dogaja na Elvisih, zadnjič enkrat, v Šiški, ki so bili btw. seveda zopet enkratni, a že videni… In ga srečam, a je možno, točno na obletnico zadnjega srečanja… . hm, danes pa s svojo bivšo-zdajšnjo.  Živjo-živjo;presenečenje-ja, tukej tut;všeč-všeč;jada-jada;bla-bla…, ali v prevodu: ma koji ćeš ti ku…  ovde?  in seveda nešteto sočno zakletih tja nekam v želodec…  In če že vlečem primerjavo s chick muvijem, bi verjetno trenutek katarze ustrezal kadru, ko se zmagoslavno obrnem na petah in zaletim v tisti ogrooomni steber – prav tam!

I guess all I need now is my own gay-friend;))

Of all the colours, I prefer the Living ones

Zadnje čase me že fejst skrbi za moj budžet. Popolnoma sem svoj osebni proračun podredila muski in koncertom. Stara Kino Šiška še vedno slightly diši po socialistični mega-gala dvorani (sem se malo bala, da ne bo več), hkrati pa ob manj obiskanih koncertih in prireditvah pusti vtis sterilnosti in pretiranega nagibanja h kulturi absurda (zlasti če si post-operativno koleno zaželi stola in potem v kriku body-arta zbeži raje sedet na WC školjko). Le ta potem narekuje sklonjene glave povprečnega zvoka-željnega ušesa, da stisne prst v znak tišine na svoja usta in se  noge nekoliko nerodno prestopi v ta in oni kot. Ampak ista dvorana se smeje v svoji domačnosti, svojemu prvinskemu zvoku in nastopu zame kultnega benda Living Colour. Še zdaj ne vem, a sem jih v preteklosti že gledala, al’ sem o njih le razmišljala, al’ sem planirala in ne izvedla… Nimam pojma, vem le, da je to bend na piedestalu mojih omiljenih. In sem šla, odšantala, odšepala, kakorkoli po stopnicah gor… In takega koncerta že res dolgo ne! Dvorana ni bila ravno polna (kar mi daje dodatne skrbi, da bo Šiška kratkoprogašica), muska močna, jaka, pa vseeno precizna, brezkompromisno žaganje, hkrati spevni vokali ob bobnu, baski in kitari! In zanimivo, musko vedno poslušam s celim telesom in ob njej vedno doživljam tudi barve…. In tukaj so, ja, Žive, kakšne pa;)) Zvok bas kitare, ki me vedno znova dobi (pa za to niso krivi samo bas kitaristi;)) je bilo čutit tam nekje globoko v drobovju, kitara, ki je na trenutke že spomnila na Hendrixovo,  je renčala v glavi, bobni v nogah in rokah in vokal se je izvijal iz duše. WAW! Novi komadi nekoliko močnejši, stari komadi nekoliko bolj melodični. In je treslo blizu dveh ur, ali pa več.  Skratka, ZA imet doma;))

In Kino Šiška, upam – dolgoprogašica ipak, le bojim se, da je tisti priduh mega-dvorane premega za današnje čase in današnjo Ljubljano…

do naslednjega koncerta, če me dacarji popolnoma ne ožamejo že prej…

Inšpektor Barnaby

… je pravzaprav edini, ki me skupaj s svojim podanikom in glasbenim light-motivom zadnje dni uspe premamiti v globok spanec….

Koleno je končno sveže odprto…prvič, drugič pa malo kasneje…baje…

Kar lepo bero okoliških hribčkov sem si hitela nabrati še pred operacijo, tele tamale do 1000 in malo čez.  Zadnji je bil Lubnik na res prekrasno toplo jesensko – maratonsko nedeljo. Kak užitek! Namesto komolčanja v sivi Ljubljani, sem cel dan občudovala tople jesenske barve. Potem pa v četrtek na primorsko po dozo realnosti… ja kaj za eno stvar pa vi imate v kolenu, gospa? Koliko vam pa tole koleno ven pada? …in podobna vprašanja in začudeni pogledi dohtarja me niso zmotli.. Ne, ne, tale se mi zatika, drugi pa kleca in včasih grdo ostane za mano, …. ampak tale je pa super drugač, a veste dohtar? … sem prišla samo zarad meniska! Pojma nimam zakaj se je dohtar tko nasmejal, ker mi rekel pa ni nič spodbudnega: staaara poškodba, sprednja križna (LCA al neki taciga) nima kite več sploh, drži se samo še z nekaj ovojnice… Khm khm, malo se mi je odvrtelo v glavi kam vse sem tegale reveža v zadnjih nekaj letih gnala, glb;) Hja, kar je pa je, samo, da mi danes ne bi blo treba tukej prespat, pliiiz! Ne vem zakaj mi vsaka noč v bolnici tko težko pade…. Ko sem pred nekaj leti operirala drugo koleno, sem prespala noč na ortopedski in celo noč hlipala ko malo dete, hehe ….ma sem tokrat popoldan domačim pavom že mahala adijooo, do naslednjič….

In sem 3 dni samo spala in prinesla not ene 3 leta spanja, potem pa je prišel na vrsto moj Barnaby. Izmed vseh sranj, ki sem jih prve 3 dni pogledala, je tale, poleg Seinfilda edini ostal na situ, ostalo pa v kanalizaciji.

Ja, pogledala sem si tudi The Kmetijo, otopelo, amoralno, skrajno neinteligentno in dekadentno _____, pa močno paranoidni Svet, in že rahlo dolgočasno Arkovo, pa končno sem vidla kdo je ta Riana s svojo elo-elo-elo…. Matr, ne vem, če mi ne bo še tista zanja ovojnica počla tamle na kolenu.

In že razmišljam o najnovejših zakonih o zaščiti otrok in družine…sem za popolno zaščito, proti telesni kazni ipd…, Hkrati pa naj mi kdo pokaže enega otroka, ki ni v kakršnikoli obliki bil deležen napada nasilnih vizuelnih ali zaznavno kompleksnejših vsebin naše domače Orwellove farme na njegove razvijajoče se možgančke…. In travma ne rabi biti z velikim T, da jo otrok ne zmore predelati, da si jo ne zmore razložiti in si ustvariti predstave o zdravih odnosih med ljudmi. Priznam, še jest sem komaj predelala, ko so eni izmed bolj plastičnih padle ven joške….OMG, strašljivo! In tole stvar vrtijo ob 20.00?  DRŽAVA??? Malomarnost in brezbrižnost do otrok! In ne, ne gre se zanesti na vse starše, da bodo zmogli, znali ali mogoče hoteli prepovedati gledanje tele oddaje… Se opravičujem, ampak, medtem ko se tepemo za tiste 3 ciplje otroci gledajo kako se eni čudni ldje pregovarjajo okrog takih in drugačnih mlekarcah,  okrog njihovih MU-jic, kjavic in krav.  In bi Barnaby še pred kosilom tele tipe vse polovu in jim predpisu vsakmu par klofut kravjega repa, hehe… aje že kdo probal? Boli kar dobro!

Ne vem, jest sem v otroštvu gledala Arabello in še eno čudovito slo pravljično nadaljevanko… Se spomnite Kreslinove pesmi ‘Pustite nam ta svet? …..’.. pa še Grizli Adams…. evo, zamenjam za Barnabyja, takoj!

 

London calling

Po vseh gripah, anginah in podobnih sranjih, ki sem jih poleti fasala, mije vseeno ratal odletet v London. MMM, če kej obožujem, je njihov FOK OF!, tak sočen, brez a, ampak z O! Jah, je bil že takoj moj;) Sploh se mi zadnje čase vse vrti okrog spominov na otok…. Po moje že pred kakimi 20-imi leti sem se 14 dni po vojni par exelance v Angliji učila angleščine, naučila pa predvsem dobrih domačih turških kletvic.  In tam prvič vidla rdeče kavbojke in spar starcuno in bounty sladoled in strica v kikli in kosilo iz vrečke in pa še čips s kisom in čebulo. Razen turških kletvic in rdečih kavbojk, tud če ne.  In evo mene v tanovih rdečih kavbojkah pa videokaseto ‘Ruttle and hum’ u roki gor pa dol med starimi angleškimi prdci čakam une 4 frajerje, da pridejo na sladoled u Hastings, al pa vsaj na un slavn čips s čebulo… In evo jo, isto, sam brez videokasete, je čakala, da se isti 4 frajerji šetnejo po odru 20 let kasneje…, pa čakala  svoje komade z videokasete…. Ja, super je blo v ZG, noro noro, ma sam ga ipak ni čez moje stare komade z videokasete;)

In London, WAW!! I’m calling back, hope you answer:))))

pet cemetery

Pa začnimo s koncem. Ne vem kaj je Jelenkota prijelo, da je ravno včeraj, po celem tednu zgub in napak, gledal svojo prvo ljubav -  Kobilko, starga francoza letnik ‘93, tak črn, rokerski, razmetan, tak čist Jelenkotov fordek ‘Siesta’. JBGa, je rekel, vreme je da se krene! …. in dans  je Stojc iz ‘šlep službe’ že čakal pri tej bogi Kobilki in si še celo drznil reči, da je auto zanič!(čaki mal Stojc, a je kdo omenjal auto??), skor tok ko tiste vozniške… 

Jelenko je medtem uspešno preuredil nov – manj star, za enkrat še brez imena auto.  Ima že vse prvine prejšnjega Kobilkota, sam še ime poiščem.

Tebi Kobilko, my friend pa – nek ti laka zemlja bude!;)

uvodi in zaključki

Zaključki, polni ps-ov, ki ne dajo novih uvodov….. in spoznanje najhujše samote od vseh …. samote v dvoje. 

Zaključek, odtis parklja v blatno cesto…. spet v samosti samota … a ušatki še strižejo, ko slišijo lažen pspsps….

….. in odločitev, sprejemam le še uvod z vsebino!!!

svoboda na vdih, ljubezen na otip

…je v bistvu vse, kar sem rabla…  in našla…čisto blizu, čisto majhno, čisto kratek čas…

Se mi je vedno zdelo, da na kolesu vdihuješ svobodo… in sem za tamojtakratek dopust spokala bicikel in šla vdihvat… jah, nič posebnega, istrski borovski zrak, mmmmmmm….. in z nič posebnim biciklom in nič posebnim ciljem, pravzaprav brez. Ampak na vso to običajnost Jelenkota čist obrne, zavrti in pusti nemilosti svemiru …mi je dovolj en pogled v nebo, en vdih v pljuča in en dotik kamna na poti, da me odnese … ….in sem za čisto čiisto kratek trenutek jaz Jaz, kot me pozna modrina neba in svežina zraka… kot sulica se približuje….. in eto, me že ni več….

In v tako napol zavestnem stanju, sem na Gornjem Kamenjaku odkrila tunelček  z ravno prav preklemansko lahko prečko, ki jo zmorejo tud moja  že v jod namočena kolena. In samo en dotik s skalo  me je potegnil naprej in z mislimi sem že tavala po sivo zeleni mavrici…

In potem še skok do vidikovca in škljoc-škljoc u mislima, pa naravnost v burjasto morje, ’ Jonatan, koji su tvoji snovi danas? ’…škljoc-škljoc u mislima…

…pa obvezen list dobre knjige na suhem borovem igličju…..hmmmmmm, kot so rekli v nedeljo: It’s a beautifull day;))

paralele

‘Se zadnje čase čist preveč pizdim, pa čist premal me kdo sliš…’ sem si zadnjič na biciklu sikala skoz zobe…še dobr, da cele. Evo, en čeloveček je kriv, da Jelenko zapira stari črtavc in odrešuje nože v svoji kuhinji nadaljnjega šiljenja. (Šilčka in še česa mi nikoli ni uspelo zadržati za dlje ko kak teden.)  Skratka čeloveček je bil tipično prestrašen in vase zagledan mladenič, ki je čist polomljenega in ranjenega Jelenkota spraševal o poti do glavne ceste… WTF??? Hvala in zbogom je še uspel voščit začudenemu Jelenkotu, ki je medtem že zlizal rane, koruza pa se je tud verjetno že pobrala…

Pa me je stara sablja ‘Lebanovo ‘ vodil skoz tele …-iese in…-gse in Jelenko bo zdaj sem in tja lahko pizdla NA GLAS… in ker Jelenko rada dvigne ušatke na kakem dobrem koncertu, napišem še kaj o tem …. in o hribčkih, ki jih Jelenko tud še rada pošnofa …. in o ‘tazdejšnjih’, ob katerih Jelenkota podkve zasrbijo….

Testiral smo…. - 3 – 2 – 1 – GO!

1, 2, 3 … testing…

a se slišmo?