London calling

Po vseh gripah, anginah in podobnih sranjih, ki sem jih poleti fasala, mije vseeno ratal odletet v London. MMM, če kej obožujem, je njihov FOK OF!, tak sočen, brez a, ampak z O! Jah, je bil že takoj moj;) Sploh se mi zadnje čase vse vrti okrog spominov na otok…. Po moje že pred kakimi 20-imi leti sem se 14 dni po vojni par exelance v Angliji učila angleščine, naučila pa predvsem dobrih domačih turških kletvic.  In tam prvič vidla rdeče kavbojke in spar starcuno in bounty sladoled in strica v kikli in kosilo iz vrečke in pa še čips s kisom in čebulo. Razen turških kletvic in rdečih kavbojk, tud če ne.  In evo mene v tanovih rdečih kavbojkah pa videokaseto ‘Ruttle and hum’ u roki gor pa dol med starimi angleškimi prdci čakam une 4 frajerje, da pridejo na sladoled u Hastings, al pa vsaj na un slavn čips s čebulo… In evo jo, isto, sam brez videokasete, je čakala, da se isti 4 frajerji šetnejo po odru 20 let kasneje…, pa čakala  svoje komade z videokasete…. Ja, super je blo v ZG, noro noro, ma sam ga ipak ni čez moje stare komade z videokasete;)

In London, WAW!! I’m calling back, hope you answer:))))

pet cemetery

Pa začnimo s koncem. Ne vem kaj je Jelenkota prijelo, da je ravno včeraj, po celem tednu zgub in napak, gledal svojo prvo ljubav -  Kobilko, starga francoza letnik ‘93, tak črn, rokerski, razmetan, tak čist Jelenkotov fordek ‘Siesta’. JBGa, je rekel, vreme je da se krene! …. in dans  je Stojc iz ‘šlep službe’ že čakal pri tej bogi Kobilki in si še celo drznil reči, da je auto zanič!(čaki mal Stojc, a je kdo omenjal auto??), skor tok ko tiste vozniške… 

Jelenko je medtem uspešno preuredil nov – manj star, za enkrat še brez imena auto.  Ima že vse prvine prejšnjega Kobilkota, sam še ime poiščem.

Tebi Kobilko, my friend pa – nek ti laka zemlja bude!;)

uvodi in zaključki

Zaključki, polni ps-ov, ki ne dajo novih uvodov….. in spoznanje najhujše samote od vseh …. samote v dvoje. 

Zaključek, odtis parklja v blatno cesto…. spet v samosti samota … a ušatki še strižejo, ko slišijo lažen pspsps….

….. in odločitev, sprejemam le še uvod z vsebino!!!

svoboda na vdih, ljubezen na otip

…je v bistvu vse, kar sem rabla…  in našla…čisto blizu, čisto majhno, čisto kratek čas…

Se mi je vedno zdelo, da na kolesu vdihuješ svobodo… in sem za tamojtakratek dopust spokala bicikel in šla vdihvat… jah, nič posebnega, istrski borovski zrak, mmmmmmm….. in z nič posebnim biciklom in nič posebnim ciljem, pravzaprav brez. Ampak na vso to običajnost Jelenkota čist obrne, zavrti in pusti nemilosti svemiru …mi je dovolj en pogled v nebo, en vdih v pljuča in en dotik kamna na poti, da me odnese … ….in sem za čisto čiisto kratek trenutek jaz Jaz, kot me pozna modrina neba in svežina zraka… kot sulica se približuje….. in eto, me že ni več….

In v tako napol zavestnem stanju, sem na Gornjem Kamenjaku odkrila tunelček  z ravno prav preklemansko lahko prečko, ki jo zmorejo tud moja  že v jod namočena kolena. In samo en dotik s skalo  me je potegnil naprej in z mislimi sem že tavala po sivo zeleni mavrici…

In potem še skok do vidikovca in škljoc-škljoc u mislima, pa naravnost v burjasto morje, ’ Jonatan, koji su tvoji snovi danas? ’…škljoc-škljoc u mislima…

…pa obvezen list dobre knjige na suhem borovem igličju…..hmmmmmm, kot so rekli v nedeljo: It’s a beautifull day;))

paralele

‘Se zadnje čase čist preveč pizdim, pa čist premal me kdo sliš…’ sem si zadnjič na biciklu sikala skoz zobe…še dobr, da cele. Evo, en čeloveček je kriv, da Jelenko zapira stari črtavc in odrešuje nože v svoji kuhinji nadaljnjega šiljenja. (Šilčka in še česa mi nikoli ni uspelo zadržati za dlje ko kak teden.)  Skratka čeloveček je bil tipično prestrašen in vase zagledan mladenič, ki je čist polomljenega in ranjenega Jelenkota spraševal o poti do glavne ceste… WTF??? Hvala in zbogom je še uspel voščit začudenemu Jelenkotu, ki je medtem že zlizal rane, koruza pa se je tud verjetno že pobrala…

Pa me je stara sablja ‘Lebanovo ‘ vodil skoz tele …-iese in…-gse in Jelenko bo zdaj sem in tja lahko pizdla NA GLAS… in ker Jelenko rada dvigne ušatke na kakem dobrem koncertu, napišem še kaj o tem …. in o hribčkih, ki jih Jelenko tud še rada pošnofa …. in o ‘tazdejšnjih’, ob katerih Jelenkota podkve zasrbijo….

Testiral smo…. - 3 – 2 – 1 – GO!

1, 2, 3 … testing…

a se slišmo?