Cel kažin je tale glava,
ko se s tabo poigrava
ovnovska narava.
Ko je zraven še kri vroča,
misli šibajo kot Soča,
tresk in bum do nog hiti
ta nemirna vroča kri.
Glava misli – ali ne,
jezik zine, kar ne sme…
In tak pride kakšen dan,
ko ovniček gre na plan.
Like this:
Be the first to like this post.
This entry was posted on avgust 2, 2010 at 7:52 popoldan and is filed under Uncategorized. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed.
You can leave a response, or trackback from your own site.